MORDA JE POGOSTO. NI PA NORMALNO. O bolečih menstruacijah, endometriozi in tem, kaj je v ozadju.

Naj ti kot zdravnica in predvsem kot ženska povem nekaj, kar bi ti moral nekdo povedati že pri tvojih 13-ih letih, pa ti verjetno žal ni.

Menstruacija je nekaj najbolj naravnega in kot taka ti ne bi smela povzročati bolečin, ki te ohromijo.
Zdrava, mirna in plodna menstruacija pomeni, da pride skoraj po tiho. Lahko z malo ščemenja, z rahlo težo v spodnjem delu trebuha, a ne z bolečino, ki te položi.

Ker iskreno – to, da prvi dan cikla stiskaš zobe, kot da greš čez operacijo brez anestezije, ali da šteješ minute do naslednje protibolečinske tablete, ni normalno. Tudi to, da ležiš od bolečin zvita v klobčič, bruhaš od bolečine, odpoveš službo, faks, trening ali druženje, ker “pač ne gre”, ni v redu in nikoli ni bilo mišljeno tako.

In če ti ob tem nekdo reče: »Ah, to je pogosto in spada pač zraven …«, naj ti kot zdravnica odločno povem – ne, to ni res.

Z bolečino ti tvoje telo sporoča, da ni v ravnovesju. In če si že leta navajena, da te signale utišaš in pometaš pod preprogo, ker “tako pač je”, potem je morda prav zdaj čas, da prebereš drugo plat zgodbe.

A je kakšna menstrualna bolečina “normalna”?

Blagi krči prvi dan ali dva, ki se umirijo z nekaj počitka in toplote, so lahko del zdravega menstrualnega cikla. To je pogosto povezano s prostaglandini, snovmi, ki sodelujejo pri krčenju maternice in začetku luščenja maternične sluznice. Takšna bolečina je blaga, obvladljiva in ti ne vzame moči za vsakodnevne stvari.

Če pa bolečina ne popusti ob enostavnem počitku, če te zvije in se ti meša od bolečine, ki seva v noge ali križ, če zbada, kot bi te nekdo zabodel z nožem, in se vse skupaj iz meseca v mesec nadaljuje ali celo stopnjuje, potem to ni več “navadna” menstruacija. Takrat bi ti svetovala, da se nehaš spraševati, kako jo utišati, in se začneš spraševati, zakaj je sploh tukaj.

Močne menstrualne bolečine so lahko znak, da se v ozadju dogaja nekaj več. Včasih gre za preobremenjeno in hranilno podhranjeno telo, za zastoj v pretokih, v nekaterih primerih pa tudi že za izražene posledice tega dolgotrajnega neravnovesja, kot so endometrioza, adenomioza ali miomi.

Ker iskreno, telo ni neumno in nikoli ne kriči brez razloga.

Čeprav sama verjamem z vsem srcem v intelegenco telesa, naj tukaj kot zdravnica dodam vseeno še nekaj zelo pomembnega: če je bolečina nenadna, iz meseca v mesec hujša, če jo spremljajo zelo močne krvavitve, omedlevica, vročina ali popolna nemožnost funkcioniranja, potem ti priporočam, da opraviš ginekološki pregled.  S tem te ne želim strašiti, ampak le izključiti  resnejša akutna stanja.

Spoznaj Ano

Ana, mlada ženska v srednjih tridesetih, je prišla k meni s stavkom, ki ga slišim še vedno prepogosto:

»Petra, izvidi so vedno v redu, mene pa vsak mesec noro bolii.«

Menstruacije so Ano bolele že od nekdaj. In to tako močno, da je v zadnjih letih načrtovala življenje skoraj izključno okoli menstrualnega cikla.

Ker ni vedela in znala drugače, in ker je nihče ni zares slišal, je jemala predlagane protibolečinske tablete in čakala, da vse skupaj mine. Njeno telo je kričalo, kazalo rdečo zastavico, a vsi okoli nje so jo prepričevali, da pretirava.

Tako je prišla vsa prestrašena in zmedena od številnih informacij z vprašanjem: »Kaj pa, če je endometrioza?«

Tam sva se ustavili, pogledali širše in začeli iskati neravnovesje za tem.

Kaj sploh je endometrioza?

Endometrioza je stanje, pri katerem se zaradi različnih neravnovesij v telesu tvori tkivo, podobno maternični sluznici, ki raste izven maternice. Včasih najdemo takšno tkivo po jajčnikih, drugič po mali medenici ali celo po črevesju in mehurju. Ker gre pri tem gre za živo tkivo, ki reagira na hormonske spremembe skozi ciklus, lahko povzroča to dodatne bolečin, brazgotine in zlepljanja okoliških tkiv in organov.

To se lahko kaže z bolečimi menstruacijami, bolečinami pri spolnih odnosih, težavami z zanositvijo, prebavnimi izzivi, napihnjenostjo, zaprtjem ali težavami z mehurjem.

Naj tukaj poudarim to, da endometrioza sama po sebi ni vzrok tvojih bolečin, ampak  pogosto le posledica dolgotrajnega neravnovesja v telesu, ki vodi do razraščanja tkiva in do posledičnih težav kot so bolečine. Tako tudi endometrioza ni in ne rabi biti tvoja usoda ali nekaj, kar moraš zgolj sprejeti in potrpeti, ampak stanje, kjer je smiseln celosten in poglobljen pregled.

Hormoni ne podivjajo brez razloga

V klasični medicini se še vedno prepogosto zgodi naslednje: žensko boli, in namesto da bi se ustavili in pogledali, kaj je v ozadju, dobi protibolečinske tablete ali hormonsko terapijo, da se “uredi cikel”. In ja, v določenih primerih je to lahko začasno smiselno.

A dolgoročno moramo po mojih izkušnjah gledati širše in iskati rešitve tam, kjer se gradijo temelji zdravja.

Ker iskreno, hormoni se ne “razštelajo” brez razloga. Če je cikel boleč, če je krvavitev močna, če so PMS-ji neznosni, potem nekaj v telesu ne deluje optimalno. Če samo dodamo hormone od zunaj ali “odrežemo ” tkiva, brez da bi pogledale, kaj je bil vzrok težav v ozadju, utišamo samo simptom, ne odpravimo pa vzroka.

Zato se sama vedno vprašam: Zakaj se to dogaja? In temu pravimo funkcionalni pristop, kjer iščemo motnje v funkciji in gradimo kot pri hiši, od temeljev navzgor.

Sprašujem se koliko je tistega tihega vnetja v telesu? Kakšno hrano vnašaš v telo in kakšne signale gradi iz njih? 

Kaj se dogaja v črevesju, kjer se presnavljajo estrogeni? Je sluznica šibka, prepustna? Je črevesna flora v neravnovesju? 

Kako stabilen je krvni sladkor? Kaj se dogaja z inzulinom, kot temeljnim hormonom vsega hormonskega ravnovesja? Je miren ali “na ringlšpilu”?

Kako delujejo jetra, ki so odgovorna za razgradnjo hormonov? So ta kot “čistilna tovarna” morda počasna, ker se vrtijo v krogu bremen in zastojev?

Kako je z nemirom? Je telo v stalnem načinu preživetja, kjer zdrava ovulacija in močan progesteron preprosto nista prioriteta?

Da povzamem. Če je telo kronično vneto, pod stresom in mu manjkajo hranila, je menstrualni cikel pogosto ena prvih stvari, ki začne kazati razpoke.

Kaj bi na to rekle “stare modrosti” zdravljenja?

Še preden smo imeli moderne laboratorije in hormonske teste, so ljudje vedeli in razumeli, pa naj bo to s “kmečko pametjo” ali s pomočjo starih medicinskih ved, nekaj zelo preprostega in ključnega: če se pojavi bolečina, to ni naključje, ampak opozorilo telesa.

In opozorila ne zdravimo z utišanjem, ampak z vračanjem telesa v ravnovesje.

To pomeni s špajzo in hrano, ki gradi zdravo maternično sluznico in ne vnetja. Nepredelane maščobe, ki pomirjajo signalne poti in ne podžigajo prostaglandinov. Enostavno vsakodnevno podporo jetrom ter črevesju. In na koncu tudi pomoč živčnemu sistemu z dovolj počitka in manj nenehnega “moram”.

To niso čudežna živila in dodatki kot jih poznamo danes, ampak temelji, ki izhajajo iz špajze, ki gradi življenje.

Kaj je naredila Ana in kaj lahko narediš ti že zdaj?

Ko sva z Ano začeli gledati širšo sliko, nisva iskali čudeža in ne ene same hitre rešitve. Iskali sva neravnovesja, razpoke v temeljih. Njeni izvidi so bili na videz res “v redu”, a ko sva jih pogledali z drugačnimi očmi, so pokazali zgodbo telesa, ki je bilo podhranjeno in obremenjeno. Železo na spodnji meji, magnezij prenizek, prebava počasna, napihnjenost skoraj vsak dan, spanec, po katerem se ni spočila, nemir pa je bil ob vsem delu, ki ga je “morala” postoriti, njen stalni spremljevalec.

Če vprašaš zdaj po uradni diagnozi, tisti iz Mednarodne klasifikacije bolezni, bi lahko rekla, da je Ana prišla kot “Z03.9 – Opazovanje zaradi suma na neopredeljeno bolezen ali stanje”. In vesela sem, da iz tega nisva naredili etikete s šifro “N80 – Endometrioza”, ampak da sva se posvetili optimizaciji funkcije telesa.

Tako nisva začeli z dodajanjem hormonov in tudi ne z operacijo, ampak s temelji. Ana je iz svoje špajze zmetala vse nepotrebne stvari, ki je niso podpirale, ampak bremenile – na primer industrijska rastlinska olja ter ostalo predelano hrano. Obroke sva uredili tako, da njen krvni sladkor ni več divjal gor in dol kot na ringlšpilu. Dodali sva kakovostne maščobe in beljakovine, hrano, ki gradi kri, podpira jetra in pomirja živčni sistem. V njen jedilnik sva vrnili jajca, rdeče meso in morsko hrano. Pogledali sva črevesje in odstranili dražljaje, ki so ga dodatno obremenjevali.

Ne, prva menstrualna krvavitev ni bila čudežna odrešitev. A druga je bila že lažja in Ana ni več rabila poseči po protibolečinskih tabletah, temveč samo po počitku in hranilnem napitku. In tretja je bila prvič v življenju takšna, da je Ana lahko prestala povsem običajne vsakodnevne obveznosti.

Morda je bila v ozadju endometrioza kot taka, morda tudi ne. Karkoli je bilo, z gradnjo na temeljih je Ana svoje telo postavila nazaj v ravnovesje in začela normalno živeti.

Zelo iskreno, ne bom ti obljubljala čudežnih rešitev za vse oblike endometrioze samo s hrano. To ne bi bilo strokovno in ne bi bilo pošteno. Bom pa povedala to, kar je po mojih izkušnjah zelo res: hrana je temelj, ki lahko zmanjša vnetje, stabilizira presnovo in telesu vrne hranila, ki jih potrebuje za bolj miren ciklus. In če je endometrioza ob vseh neravnovesjih že prisotna, je ta temelj še toliko bolj pomemben, ker vsako dodatno breme telo občuti močneje.

Če želiš tudi ti začeti že danes, naj ti povem dvoje. Prvo je to, da se vrni k osnovam.

Zmanjšaj industrijska rastlinska olja in ultra predelane izdelke. Poskrbi za stabilen krvni sladkor. V hrano vključuj maščobe, ki gradijo in pomirjajo, kot so maslo, jajca in druga prava, nepredelana živila. To so osnove, mimo katerih ne gre. Če tukaj nisi domača in potrebuješ (po)moč, ti je lahko v podporo Špajza za življenje.

Potem pa daj telesu čas. Opazuj vsaj tri cikle. Zakaj tri? Ker potrebuje telo vsaj toliko časa, da se začne prilagajati in obnavljati. In če se v treh ciklih nič ne premakne, ne obupaj in ne misli si, da je s teboj kaj narobe. Verjetno je treba pogledati le še nekoliko širše.

In druga, ključna stvar, ki ti jo želim povedati, je ta, da svojega zdravja ni treba reševati sama.

Lahko se priključiš Krogu za življenje – skupnosti žensk, kjer skupaj, ne glede na leta in zdravstvene izzive, gradimo temelje z združevanjem medicine, narave, prehrane in vsakodnevnih navad.

In zdaj najpomembnejše

Če ti kdo od danes naprej reče: “To je pogosto in normalno,” mu mirno odgovori: “Morda je res pogosto, a zame to ni normalno, zato se odločam, da tako kot do zdaj naprej več ne gre …”

In če so tvoji izvidi “v redu”, ti pa veš, da nisi, potem to ni konec zgodbe. To je začetek ”plodne” zgodbe v kateri se ne zadovoljiš več z utišanjem simptoma, ampak začneš iskati razumevanje.